DOGODKI

Ekskurzija v Bosno

Za dijake in dijakinje Dijaškega in študentskega doma Novo mesto, petek, , ni bil le običajen dan, saj smo se odpravili na enodnevno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino. Namen ekskurzije je bil spoznati kraje, od koder prihajajo nekateri dijaki, ki bivajo v dijaškem domu.

25 dijakov in dijakinj so spremljale vzgojiteljice in ravnatelj Marjan Grahut. Odpravili smo se že pred sedmo uro zjutraj, saj smo se zavedali dejstva, da nas od cilja loči kar nekaj ur vožnje.

Ob 11. uri smo imeli nekaj časa prostega, potem pa je sledilo okusno kosilo. V popoldanskem času smo obiskali dve osnovni šoli, in sicer OŠ Ostrožac in OŠ Stijena. Predstavili so nam njihove običaje, učenke so nam celo zaplesale v narodnih nošah. Mi pa smo jim na kratko predstavili Slovenijo, Novo mesto in naš dijaški dom. Slovenija in BIH sta razmeroma blizu in sta bili tudi pod skupno državo, vendar smo opazili, da so razlike med državama ogromne. Kljub globalizaciji, ki nam omogoča pridobiti različne informacije v zelo kratkem času, pa največ štejejo izkušnje, ki jih pridobivamo. Veliko bolj se nam je že omenjena država vtisnila v spomin, kot pa če bi prebrali vse možne enciklopedije o Bosni in Hercegovini.

Mesto Cazin se nam je vtisnil v spomin kot mesto vredno ogleda in tako tudi Stari grad, ki večinoma obsega le še razvaline. Uživali smo tudi v pogledu na reko Uno, na katero so domačini zelo ponosni, saj pravijo, da je ena najbolj čistih rek v okolici.

Vidno utrujeni (predvsem zaradi vožnje), vendar zadovoljni s preživetim dnevom, smo v Novo mesto prispeli okoli 23. ure. Dijaki in dijakinje pa že nestrpno pričakujemo naslednjo ekskurzijo, ki bo zopet čez eno leto, saj Dijaški in študentski dom Novo mesto vsako leto organizira ekskurzijo v kraje, od koder prihajamo dijaki.

Lucija Pelc

Novo mesto,

Stopimo skupaj za afriške otroke

V Sloveniji smo v obdobju, ko vlada vsesplošno nezadovoljstvo nad vsemi možnimi stvarmi. Res je, da smo zabredli v globoko krizo, vendar se ne zavedamo, kaj vse imamo. Čeprav mislimo, da živimo v največjem možnem pomanjkanju, temu ni tako. So ljudje, ki živijo še slabše. In priče za to so afriški otroci.

Društvo Ela se ukvarja s financiranjem različnih »manjših« projektov v Vzhodni Afriki,
ki se nam zdijo majhni, vendar je vsakršna oblika pomoči afriškim otrokom zelo dobrodošla. Jana Dular, ki s krajšimi prekinitvami živi in deluje v Vzhodni Afriki že 3 leta, je v četrtek, 28.  februarja, v Dijaškem in študentskem domu domu Novo mesto izvedla predavanje o društvu Ela in njenem delovanju v Afriki.

Jana Dular je univ.dipl. pravnica, ki samostojno vodi humanitarne projekte od oktobra 2008. Do sedaj je izvedla ogromno projektov v Ugandi, Keniji in Tanzaniji. Nedavno se je za nekaj tednov vrnila v Slovenijo, vendar se bo konec tega meseca vrnila v Malawi, kjer pomaga otrokom z učnimi težavami in posebnimi potrebami. Za slednje se trenutno gradi izobraževalni center sredi majhne vasice Mazembe. Poleg tega omogoča jutranji obrok otrokom podeželske šole, ki je sicer skromen, vendar jim zadošča, da preživijo dan v šoli.

Na začetku predavanja smo s pomočjo slik in Janinih pripovedi »razbili« stereotipe o Afriki. Ni res, da je Afrika le revna, »črna« celina z ogromno bolezni, saj so nekateri deli Afrike toliko razviti kot Evropa. Ena izmed takih držav je tudi Republika Južna Afrika.

Ob tem predavanju se šele začnemo zavedati, kakšno srečo imamo v Sloveniji, da ima vsakdo možnost izobraževanja, vsaj osnovnošolskega. Ponekod v Afriki in tudi drugod po svetu temu ni tako. Lahko rečemo, da je v tej tropski celini izobraževanje pravica bogatih. Ena zanimivost iz predavanja, ki skoraj da vsakogar pretrese je ta, da se poučevanje izvaja v majhnih razredih, kjer je tudi do 150 otrok. Učbeniki in ostali šolski pripomočki so prava redkost, v posameznem razredu so le trije učbeniki in to na 150 otrok. Učenje poteka tudi na prostem, pod drevesi, saj prostorov ni dovolj. Kljub temu, da otroci radi prihajajo v šole, lahko sklepamo, da sploh nimajo možnosti za kvalitetno učenje.

Vse to in še marsikaj lahko izveste na katerih od prihodnjih predavanj. Če se boste udeležili predavanja, vam ne bo žal, saj se boste začeli marsičesa zavedati in ceniti tisto, kar imate. In morda se vas bo predavanje toliko dotaknilo, da boste prispevali tudi kaj denarja ali materialnih dobrin. Vsak evro je dobrodošel, saj že z enim evrom nahranijo enega otroka za cel mesec. Stopimo skupaj in pomagajmo afriškim otrokom.

Lucija Pelc

Novo mesto,

Breza kot novomeško drevo miru

Dijaki in dijakinje, ki bivamo v Dijaškem in študentskem domu Novo mesto, smo se v sredo, 26. septembra, ob 16. uri, zbrali z namenom, da obeležimo svetovni dan miru s sajenjem drevesa. Vsakoletno sajenje drevesa simbolizira upanje, mir in kontinuiteto življenja.

Za študentskim stolpičem smo posadili brezo, ki je že v srednjem veku veljala za vsestransko zdravilo, saj pomaga predvsem pri odvajanju vode in čiščenju krvi. Drevesni sok, ki ga zbiramo spomladi, je priporočljiv predvsem pri revmatičnih obolenjih. Breza je tudi državno drevo Rusije. V Rusiji so jo v preteklosti častili v t.i. zelenem tednu v začetku junija.

21. september je Organizacija združenih narodov proglasila za svetovni dan miru. Dan sajenja dreves pa organizira ENO šola, t. j. okoljska globalna virtualna šola in mreža za trajnostni razvoj, ki ima svoj sedež na Finskem. Akcija je dosegla svoj cilj, saj je v projekt od leta 2004 do sedaj vključenih že 150 držav, posajenih pa skoraj pol milijona dreves.

Projekt skuša dvigniti naše zavedanje o pomembnosti dreves in gozdov, okoljevarstvenih problemih ter varovanju okolja. Sajenje dreves posledično privede do čistejšega zraka, kar pa dobro vpliva na naše počutje in zdravje. Ljudje bi morali spoznati, da tega ne počnejo zaradi narave ali katerega koli drugega dejavnika, temveč zaradi sebe. Pomembno se je zavedati svojega okolja in se do njega odgovorno obnašati.

Sajenje drevesa miru je v našem domu že dolgoletna tradicija in upamo, da bodo tradicijo negovale tudi prihodnje generacije.

Lucija Pelc

Novo mesto,

Makedonska delegacija šolnikov tudi v Novem mestu

Na povabilo Skupnosti dijaških domov Slovenije je na tridnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo prišla 18 članska skupina ravnateljev Združenja študentskih in dijaških domov Makedonije. Obisk so pričeli z ogledom Dijaškega doma v Novi Gorici, si ogledali Postonjsko jamo, nadaljevali z ogledom znamenitosti prestolnice in tam tudi obiskali dijaška domova Vič in Poljane. Novo mesto so spoznali najprej z Rudolfovega splava na Krki, nato pa se zadržali na ogledu Dijaškega in študentskega doma Novo mesto. Za goste je bil zanimiv ogled obnove stavbe za študente, ki se približuje zaključku. Popoldne so izkoristili za kopanje v Šmarjeških Toplicah in odšli na prenočevanje v Dijaški dom Črnomelj.

Novo mesto,